Poklica in izobrazbe ne smemo enačiti. Izobrazbo oseba pridobi z uspešnim šolanjem (npr. si pridobi strokovni naslov univerzitetni diplomirani inženir strojništva), poklic pa se nanaša na delo, ki ga oseba opravlja (npr. opravlja delo računalniškega programerja)[2]
V slovenščini obstaja določena jezikovna zmeda, saj poklic pogosto enačimo s strokovnim nazivom po končanem šolanju. Razlog za tako pojmovanje izhaja zaradi dolgotrajne odsotnosti tržnega uravnavanja zaposlovanja, saj so mnogi kar celo delovno dobo opravljali enako delo na istem delovnem mestu. S prestrukturiranjem slovenskega gospodarstva, pod vplivom tržnih zakonitosti se številna delovna mesta zapirajo, postopoma se pojavljajo nova dela, posamezniki so vedno pogosteje prisiljeni zamenjavati zaposlitve in s tem velikokrat tudi poklic. Po končanem izobraževalnem programu določene stopnje izobraževanja posameznik pridobi naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe in ne poklic. Po mednarodno primerljivem pojmovanju izobraževanje vodi do izobrazbe in daje posamezniku izobrazbeni naziv, njegov poklic pa je določen z delom, ki ga opravlja.